O, glej no glej, Nuška je spet tu! Srečne moje oči, ki te spet berejo! Včasih resnično pogrešam prijatelje, ki kar nenadoma izginejo za dlje časa s pozitivk; takrat se počutim kar nekam zapuščena, osamljena. Potem pa se spet pojavijo, eden za drugim, ali kar vsi hkrati, in mojemu veselju ni konca :)) !
No, da ne bom komu delala krivice, saj sem jaz ravno taka - kadar sem v bolj mračnem življenjskem obdobju, se tudi dostikrat za dlje časa zavlečem v kak kot in si "ližem rane". To se dogaja najpogosteje takrat, kadar "teta Depra" pride na obisk, potem je pa nikakor ne spravim iz bajte :)) !

Hvala Nuška za tvoje tolažilne besede. Eh, ne vem, če me bo pred NJEGOVIM ponovnim prihodom???!!! (si pa optimistka!) prej kdo drug ukradel. Žal sem rojena v znamenju raka, za te pa se ve, da so izredno čustveni in navezani na ljubljeno osebo, kar zame še posebno velja. Sem zelo zveste narave, če nekoga ljubim, ga pač ljubim, in tudi če me zapusti, si ne iščem nadomestkov, če pa jih že iščem, jih pa zato, da bi mi nekako pomagali ublažiti bolečino (kar pa so seveda iluzije!), ne pa zaradi nove zaljubljenosti, novega odnosa. Ponavadi te nadomestke kmalu nekam pošljem, ker mi ne dajo tistega, česar se od njih nadejam, namreč prijateljske rame, na kateri bi se lahko izjokala do sitega. Vsak nov tip samo čaka, kdaj me bo spravil v posteljo, moja čustva mu niso mar, oziroma predstavljajo zanj le motečo oviro na poti k cilju - postelji.
Zato bom raje kar ostala sama, kajti na silo iskati novo ljubezen, ali pričakovati, da me bo nova ljubezen sama našla, je brezveze, je iluzija, ker me ne bi izpolnila. Vsako ljubezen pač prebolevam dlje časa, tudi nekaj let lahko traja prebolevanje, zato si ne delam utvar. Ko bom spet lahko poslušala glasbo, bom vedela, da sem preko najhujšega, zdaj pa glasbe, posebno kakšnih ljubezenskih pesmi, niti slišati ne smem, ker mi vsaka zareže v srce kakšno novo bolečo razo, pa sama ne vem, zakaj se to dogaja, a dogaja se, in proti temu ne morem storiti čisto nič.

Kako si včasih želim, da bi bila bolj kul, da se recimo sploh ne bi zaljubila, ali da bi si nesrečno ljubezen lahko po kakšnem bliskovitem postopku v najkrajšem času izbrisala iz srca. Sama sebe preklinjam, zakaj sem tako idiotska, čemu mi je sploh bilo treba lesti v tisto trapasto ljubezen, zakaj sem se pustila takole vrteti, pa kje sem vendar imela glavo... Pa misliš, da mi ti samoočitki kaj pomagajo?! Eno figo mi pomagajo, zati mi pač drugega ne preostane kot jo lepo počasi in bogvekdaj preboleti, vse ostale moške pa nekam poslati, kajti zaradi nobenega si več ne želim prestajati takšnih bolečih obdobij.

No, pa sem ti malo pojamrala, upam, da nisi huda, meni je pa le malo odleglo :)) No, saj zdaj imam novega ljubčka, svojega mucka Bučkota, ki me ima iz srca rad in mi je zvest, jaz pa njemu. Drug drugega crkljava in tolaživa.

Prav prijetno spanje ti želim

Ljuba

[ Odgovori na to | # ]