Na cesti sem sam nikogar ni,
Ljudi ne poznam vsak pogled stran beži,
Po cesti zdaj tavam brez drobtinice sreče,
Kdo se ustavil bo, vsak nekam teče.

V množici zagledam ga, pogled je ujel,
Čutil dobroto sem, smeh je prišel,
Brez besed začutil sem njegovo srce,
V globini duše moje, pravo veselje je.

Pristopil je k meni, mi stisnil roko,
Zdaj nisem sam, pomislil sem to,
Iz očeh žarel je, ta neskončni pogled,
V miru prišel je in v belem odet.

Spoznal sem dobroto, tistega dne,
Za mene so sanje resnične bile,
V svet zdaj pošiljam ljubezen vso,
Naj pride do src in obkroži nebo.