NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 11-maj
  • Vegan Hangouts: Veganski piknik v Tivoliju

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Diada   
    petek, 15. februar 2008 @ 15:03 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Še nihče do danes ni našel
    skupnega izraza za radost in bolečino.
    Jaz pravim, da je diada samo človeška
    lastnost, da sta radost in bolečina povezana
    s kapilarami v eno tkivo kakor siamska dvojčka.

    Prislonila sem uho na zavojček veselja,
    ki ga je objemala neka, človeškim ušesom
    podobna membrana, ki je utripala kakor glasilka
    in izgovarjala besede, kakor zvonki smeh,
    kakor utrip srca, ki občuti glasbo.
    Nato sem položila roko na odrgnino
    in v njej je zaječala ranjena žival.

    V nobenem modrem enciklopedičnem
    zvezku nisem našla primernega izraza,
    ki bi ustvaril simbolično ime za obe občutji.
    Prišlo mi je na misel, da je težko jezikovno
    izraziti dve tako različni lastnosti
    z enim izrazom, pa sem se odločila,
    da obdržim ločen spomin na en in drugi
    občutek v sebi, brez skupnega imena.

    Popraskala sem se po glavi
    in se spomnila, da duše in telesa
    ne more nihče ločiti dokler človek živi,
    kakor ni moč ločiti zemlje od neba.
    Vse je razumljivo: še nobenega človeka
    nisem srečala v živali, ranjeno žival
    v človeku, ki je tulila in cvilila
    od bolečine sem pa že srečala.
    Tako je tulila ta žival v človeku,
    kot samica, ki ji je lovec ustrelil mladiča
    in jo ranil s strelom v telo.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Diada | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,49 seconds