Bela ptica priletela,
sedla je na mojo dlan.
Pa mi pesem je zapela,
rekla, da odhaja stran.

Kam potuješ, bela ptica?
Kod ponesejo te krila?
Komu tvoja perutnica
bo nasmešek privabila?

Pa je rekla bela ptica,
da potuje daleč tja,
kjer so žalostna otroška lica,
otroški pogledi polni gorja...

Pa poleti, ptica bela...
In ponesi mir s seboj!
Trosi ga, kjer boš letela,
jaz pa v mislih bom s teboj...

Drage pesniške duše! V mesecu septembru praznujemo dan miru. Naj vas spomnim, koliko pomeni mir v svetu, okrog nas...Pridružite se, če želite,razmišljanju o tem. Imam občutek, da za mir v svetu ne morem narediti kaj dosti, lahko pa vsak poskrbi za mir v svoji duši...