budabreztruda
rana ura, zlata ura

Mirko:
Pred kakšnimi petnajstimi leti sem se vozil proti BG, in na enem kamionu zagledal nešteto tablic na katerih so pisale življenjske modrosti. Ena je bila tale: »KO RANO RANI, RANO DAN ZAJEBE !«
Tole je bilo za budeka.

Ko prebiram komentarje, je iz njih povsem jasno kako globoka je razdeljenost med ljudmi.
Želim povedati, da so tisti pri vrhu le rezultat nas samih.
Razdeljeni smo med seboj ne le pri vrhu, temveč je ta razdeljenost prisotna med ljudmi nasploh.
Ta razdeljenost je rezultat naše razdeljene notranjosti.

Dokler bo posameznik nasedal sladkim obljubam levih ali desnih, teh ali onih, in pri tem sam ne bo znal videti objektivnih dejstev ter razmišljati s svojo glavo, bo dajal moč subjektivnemu, lažnemu in bo še naprej dejavnik ter sam vzrok razdeljenosti.
To ga bo vodilo le v nova in nova razočaranja.


Korenitih sprememb, ki si jih želimo ne more biti v kolikor bomo metali s prestola leve in postavljali desne ali obratno.
Naše voditelje lahko celo ubijemo (kot so to storili v mnogih državah), a kaj ko se primarni vzrok vse te razdeljenosti ne bo spremenil.
Vzrok za to je naša zavest, zavest vseh nas.
To ne pomeni, da ne smemo menjavati naših voditeljev, temveč to pomeni, da v zvezi s tem nimamo iluzij.

Poglejmo primere mnogih t.i. duhovnih veličin, ki jih je tudi tukaj na S.P. polno in primerjajmo njihove duhovne napotke, z izbruhi revanšizma, maščevalnosti in sovraštva do drugače mislečih.
Zlahka lahko sami uvidimo kako se v trenutkih resničnosti, taki duhovni napotki razblinijo kot milni mehurčki.

Naši voditelji, politični ali duhovni in stroka v celoti, so prav tako zmedeni, prestrašeni, nasilni in agresivni, ter izgubljeni kot smo mi sami.
Zato je absurd in težka iluzija pričakovati od njih, da bodo spremenili svet na bolje, da bodo ugodili našim primarnim in velikokrat tudi mnogim sebičnim željam.

Dokler ne bomo globoko sami v sebi spoznali temeljne vzroke za vso brezizhodnost in vso bedo življenja kot smo si ga sami naredili, temeljnih sprememb ne bomo mogli izpeljati.
Molotovke, kocke, vpitja, zahteve in želje ne bodo pomagale.
Ja na kratek rok se bomo malce zadovoljili, potešili naše strasti, a na dolgi rok to ne bo prineslo nič novega.

To kar ta svet resnično potrebuje je prava revolucija naše psihe in zavesti, ki edino lahko prinese prepotrebno novo kakovost.
Ta sprememba se začne edino v nas samih, v posamezniku in ne v svetu ali pri drugih.
S tem se bo avtomatično spremenil tudi svet.
V nasprotnem bomo še naprej čakali eden na drugega, in kolaps se bo neizogibno nadaljeval.
Kruto ampak resnično.

P.S.
Lepota življenja je kljub vsem našim težavam neizmerna in je vidna povsod.
Ona je tukaj, le mi smo odsotni.

Srečno.

Mirko

[ Odgovori na to | # ]