Nič mi ni,
katere so te reči, nič mi ni.
Je to hrana al pijača,
jasno mi je, nič mi ni.

Nič mi ni,
kaj to je, nič mi ni.
Je to mogoče strup al je to morda parfum,
jasno je še bolj, da nič mi ni.

Nič mi ni,
so besede tri, ki ponavljaj si zelo,
da vtisneš si v uho in zapoješ si tako.
Nič mi ni, nič mi ni, nič mi ni, četudi ni tako.

Nič mi ni,
pa tudi če zapojem jaz lepo in všeč jim ni,
pa kaj, nič zato, če pa je tako,
da boljše je, če, nič mi ni.

Nič mi ni,
pa četudi film pogori in všeč jim ni,
pa kaj, nič za to, že mora bit tako,
boljše je, ker vem, da drugič bolje bo.

Nič mi ni,
četudi pesem, zgodba ali knjiga prava ni,
da bi jo prebrali in tudi nagradili, to bi šlo.
Pa kaj za to, takšna pot je to.

Nič mi ni, oj, nič mi ni,
so besede tri,
oj, nič mi ni, nič mi ni, nič mi ni,
zapojmo zdaj si vsi.

NIč mi ni, nič mi ni, nič mi ni,
zakaj bi delal si skrbi,
nič mi ni, pa res, nič mi ni,
pa tudi, če vrag nad mano zdaj stoji.
NIČ MI NI.