Travna ruša je ozelenela.
Prekrila je gola področja.
Kot koža pokriva
grudasto skorjo,
jo čuva pred hladom,
jo ščiti, varuje.

Pustim svojemu zelenilu,
da se razraste,
da se preplete
z zaskorjeno zemljo,
da tke svoje zaščitno tkivo
čez ranljivo goloto,
da jo pokrije z zelenimi lasmi,
da splete travno preprogo
pisanim metuljem,
da se odpre soncu.

Pustim svojemu zelenilu,
da objame moje sanje,
da se vnese v moje želje,
da se vplete v novo gnezdo,
da povabi ptice
v svoj dom,
da obarva moje pesmi
z zelenim klorofilom.

Pustim svoji vigredi zeleneti,
pustim se ji objeti,
pustim ji cveteti.
Pustim ji živeti.