NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 05-maj
  • Razstava Interspace

  • sreda 08-maj
  • Razširjeni vid

  • sobota 11-maj
  • Vegan Hangouts: Veganski piknik v Tivoliju

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Dani se   
    ponedeljek, 9. avgust 2010 @ 09:42 CEST
    Uporabnik: Ajda

    Ko stopam v mehkobo spominov
    v srajčki iz čipk, ki sem jih vezla v spanju.
    Dotikam se dišečih cvetov, polagam
    jih v naročje mimobežnosti in malo po
    malo usiham. Ne znam prebuditi tigrastih oči
    ki priprte čakajo, da zavohajo plen. Ne diši po krvi,
    da bi jo lačni jeziki polizali in se zadovoljno
    zleknili v naročje, ki hlepi po besedah brez notnega
    črtovja in vleče za rokav sanje, ki sem jih zlagala
    kot domine in s tresočimi rokami dodajala nove in nove.

    Vseeno so se sesule, čeprav sem ustavila dih.
    Kako lepo so se svetlikale številke na številčnici,
    ki sem jo ustavila v tistem najinem trzljaju,
    nisem zaznala glodalcev, ki so požrešno grizli medene besede.
    Le malo je ostalo za naju. Pretakala sva ostanke
    iz ene posode v drugo in jih hlastno zaužila v upanju,
    da se prebudi reka, ki ne pozna dveh bregov.
    Pritisnila sem uho na hladno zemljo
    in ujela šumljanje slapa nekje daleč od mojih dlani.
    Zlepila sem se s tlemi.

    In čakam.

    Čakam.

    Še vedno čakam.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Ajda
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Dani se | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Dani se

    Prispeval/a: Violeta dne ponedeljek, 9. avgust 2010 @ 14:23 CEST
    Pozdravljena Ajda, ko bereš pesmi, razumeš najboljši namen in vlogo besed.

    »sanje, ki sem jih zlagala
    kot domine in s tresočimi rokami dodajala nove in nove.
    Vseeno so se sesule, čeprav sem ustavila dih«

    »Pretakala sva ostanke
    iz ene posode v drugo in jih hlastno zaužila v upanju,
    da se prebudi reka, ki ne pozna dveh bregov.«

    »In čakam.
    Čakam«

    Dani se

    zelo lepa pesem.

    Lp



    Dani se

    Prispeval/a: Ajda dne ponedeljek, 9. avgust 2010 @ 16:23 CEST
    Hvala Violeta za tvoj komentar. Ja, včasih zaman zlagaš domine, čeprav se zavedaš, da so nežne kot puh in da se bodo sesule, ko bodo one želele.
    lp, ajda


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds