Prisluhni pesmi v vetru,
z menoj se veseli
tujino zdaj zapuščam
dolge dni noči.

Grem tja kjer sije sonce,
kjer rod moj še živi,
morda me ugleda mati,
vem ona še živi.

Mi pismo je pisala,
me videti želi,
a čutil jaz sem v sebi,
da solza ji polzi.

Zdaj uboga obležala,
pošle so ji moči,
na me težko čakala,
še zadnjič govori.

Zapustil dom si domačijo,
v svetu sreče si iskal,
še roko mi podala,
je umrla sem spoznal.

Kaj ves denar mi vsi cekini,
srce joče trepeta,
zdaj ostaja le s spomini
negibna se smehlja..