Sem z gore vračal se v dolino
ob poti utrgal sem tri cvetlice,
poslušal razposajene ptice,
v srce prinesle so mi vedrino.

Prvi cvet poklonil bom ženici tam,
naj ve da človek ni nikjer nikoli sam,
s cvetlico drugo že grem drugam,
je ob kapeli je vaza pustim jo tam.

zagledam vidim spomenik vojaku,
iz minule strahotne vojne junaku,
naj mu cvet krasi poslednji dom,
na njih borce pozabil že ne bom.

Morda cvetlice so zdaj že uvele,
ptice pojejo so nove zacvetele,
iz gozdov veter nam pesem nosi,
besede skrivnostne med nas trosi.

Jože.k