| Nepopustljive trditve
zmot so trdnjave,
vanje se zatekamo,
negotovost prikrivamo.
Za videz se skrijemo,
si tehtanja ne dovolimo,
resnici in srcu se upremo,
da se drugim zapremo.
Trditve so kot obzidja,
še s trmo utrjena,
z lažjo okrepljena,
pred vestjo zavarovana.
Trdožive trditve,
vsevedne in zmotne,
so okopi oholosti,
k ljudem niso mostovi.
Pod težo sebiènosti
besedni jez popusti,
odnaša pomoè in mostove,
praviènost priklièe.
Po jezu, trdnjavi je le spomin,
nam vsem v opomin,
vabi v premišljevanje,
pravoèasno obžalovanje.
|