Skozi praznino sijejo Tvoje oči
in jo polnijo s čudežnim...

Govorijo o tisoč stvareh...
tiho in strpno učijo
rišejo sanje ki so resnične
Mislijo na nas in nas ljubijo
in v vrhovih dreves spletajo žarke sonca
v prelepe tenčice...

Dajejo nam v roke veter
in krila metuljev
in nas učijo leteti
in nas učijo ljubiti
in nas učijo živeti
...ker le ljubiti je živeti...
Žarijo kot tisoč sonc...čudovite...

Ne morem se upreti
Ne morem se delati
da ne vidim
ali da to ni zame...
Tukaj sem...

metulj