Zlo ima tisoč obrazov,
zaradi nas je skoraj neuničljivo;
vsenaokoli je polno dokazov
za ljubezni nešteto porazov.

Zlo premore tisoč izgovorov
za vse prikrite podle naklepe,
neti spore, vojne, maščevanje;
naše hudobije so mu vir energije.

Zlo si prilašča glavno besedo,
od brezbrižnosti večine je gnano,
naša nemoč daje mu moč,
drugim in sebi v nesrečo.

Poglejmo k izčrpani naravi.
Kdo s strupi rastline goji,
kdo živali množi, ubija in muči,
s koristjo, tradicijo vse opraviči?!

Kdo ima oblast nad nami?
Kdo maziljeno besediči,
lepih besed pa ne uresniči,
raje ruši, razdvaja, vse uniči?!

Če se kdaj kdo zlu zoperstavi,
slabosti z opozorilom izpostavi,
da dobremu v bran se postavi,
marsikaj doživi, če preživi.

Zlo ima med nami veliko pristašev,
več milijard vajencev in pomočnikov,
bojazljivih, lenih, zelo sebičnih,
vase in v svoj prav zagledanih.

Ko bomo spet ljubezen iskali,
da nas vsega zla ubrani,
jo bomo komaj kje še odkrili,
če ji nismo nikoli služili.