Mreža iz svetlobnih niti,
tanka je kot dih.
Plete se,
se širi,
se razteza v vse smeri,
tukaj je in onkraj.

Plete vsak po svoje,
kot najbolje zmore,
vzorec je popoln.

Pletem ji svoj del,
kot najbolje zmorem.
Včasih samodejno,
spet drugič z namero,
v svetlobi in ljubeče,
radostno, z občutkom.

Pajčolan brez konca,
srka temo iluzij, zablod.
Sije, sveti
in ožarja Svet v Resnici.
Lepa je,
ljubeča, radostna in svetla.

Mreža iz svetlobnih niti,
tanka je kot dih.
Plete se,
se širi,
se razteza v vse smeri,
tukaj je in onkraj.