Strah nikoli ne miruje.
Vedno s teboj potuje
in zvečer težko pride domov,
ker je to zanj najhuje.
Stah se nikdar sam ne zaredi.
Zanj vedno poskrbimo mi
in ga hranimo s skrbmi.
Če pa preveč ga je v nas,
nam strah da le za krik še glas.
Da vsaj do grla pride zrak,
ej ta strah je spakbljak!