Ponosno dvignila je krila poletela,
v kljunu svoj ulov je imela,
a še malo pomahalo bo v slovo,
ko odšla bo tja kjer je bolj toplo,
tamkaj preskočila zimo bo.

Nekoč le v krajih ob Muri so bile,
a zdaj krasijo tudi naše kraje,
ob Savi gnezdijo imajo naraščaj.
Da na pomlad vrnejo se nazaj.

Tam kjer nekoč so kraljevale,
a izsušene trate so spoznale,
jim žal hrana primanjkovala,
narava drug dom je darovala.

Človek v hlastanju za denar,
mu za ptice včasih malo mar,
a razveselile presenetile so nas,
da jih le ne bi nekoč vzel čas.

Dovolj hrane bilo je za pomladek,
grizljaj njim bil je presladek,
in ko se prihodnje leto vrnejo nazaj,
vse v cvetju bo, spet topel maj.

Jože.k