Vsak dan ob istem času sedim na klopci ob reki.
Vsak dan mimo hodijo isti ljudje.
Med njimi si ti.
Z rokami v žepih, z nogami,
ki podrsavajo po tleh, s pogledom uprtim v daljavo.
Štejem.
Me opazi, ne..., me opazi, ne...
Tako že mesece.

To noč sem te sanjala...
Tvoje nežne ustnice čutim na mojem vratu,
tvoje roke na mojih prsih.
Začutim tvoj dih na mojem licu in se zbudim.
Danes ne grem k reki.

Potem me nekaj prešine.
Noge me nosijo kot oblaki in že stojim ob reki.
Vidim te, ko greš mimo klopce.
Ustavil si se.
Oziraš se naokrog...Pogled išče in najine oči se srečajo.
Ustnice preplavi nasmeh.
Čas se je ustavil.
Čas za naju.

JEANNE