Od bele do črne srce jih rojeva,
trenutek vsaki na novo poraja,
odtenke vseh barv brez konca in kraja,
zdaj glasno, zdaj tiho, a vselej prepeva.

Z vrhov in dolin na obličju odméva,
vzpone ter padce vzajemno osvaja,
nemalokrat bistrosti uma nagaja,
iskreno in vestno počutje odseva.

Sreče in žalosti solzam botruje,
duhá brezmejni vladar empatije,
do bóla neznanca nikdar ni tuje.

V toku življenja kdaj strastno zabije,
utrujena pleča s cvetjem posuje,
radosti polno v ljubezni zasije.