Lahkotno snežinke prekrivajo tla,
se veter z njimi spet nežno igra,
prekrile vrhove, poljane, drevesa,
zima jih bela je v sneg vse oblekla.

Zdaj polja in trate počivajo spijo,
že mladi se sankajo snega veselijo
zvonik se oglaša odmeva v dolino,
prelepo je prekrito v snežno belino.

So ptice poskrile so pod ostrešja,
daleč pomlad je, še dlje do poletja,
nam veter in burja gradita zamete,
ostrešja krasijo ledene nam sveče.

A možje sneženi ponosno že stojijo,
na zimo, v mrazu, snegu se rodijo,
v hladen zimski dan vsem v okras,
zdaj spet zima, prišel je njihov čas.

A sonce prebuja, pomlad že prihaja,
sneženi mož poslavlja se in odhaja
na zimo ostal prijeten bo le spomin,
ko sneg prekril bregove je do dolin.