V več smeri
sem bil tam, na nebu..gori,
kjer prebivajo bogovi
in z roko v roki, tesno z njimi
ona…bela smrt, usoda
moja,
in prav tam, na vrhu sveta, njegovi
strehi,
sem se večkrat z njimi preizkusil,
bežal od njih…
…se vračal v ledena
nedra gora,
toda vedno znova sem spoznaval,
v sebi podoživljal,
da pa vsem navkljub
je ni poti,
ne kraja..prostora,
ni je opojneše
tišine,
ki bi jo bolj ljubil,
jo čutil v sebi…
…v njej za večno ostal.

Tomažu