Prebudi melodijo! Pesem, ki rodila se je
daleč stran, kamor zlò svetá vstopiti ne more,
v gorskih jamah in na planjavah globoko v gozdu,
katere mir si nobena znamenja pohlepa, bogastva in slave
porušiti ne bodo dovolila nikoli; kjer se zliva potok
védenja, resnice in blagoslova, ki obojemu sledí.
Glasno to pesem pój, drzni sannyâsin! Reci —
"Om Tat Sat, Om!"

Razpri okove! Vezi, ki navzdol te držijo prikovanega,
iz svetlečega zlatá, ali temne, surove rude;
ljubezni, sovraštva — dobrega, zlá — dualizmov vseh,
védi, da suženj suženj je, ljubljen ali bičan, nesvoboden;
ker okovi, čerávno zlati, ne vežejo nič manj;
zato razprí jih, drzni sannyâsin! Reci —
"Om Tat Sat, Om!"

Naj temá odide; varljíva svetloba, ki nas privlači
s svojim utripanjem, pritegne samó še več temá.
Ta žeja po življenju naj ugasne za vedno;
ker našo dušo nenehno priganja
iz rojstva v smrt in iz smrti v novo rojstvo.
Vse premaga tisti, ki premagal sebe je. Védi to
in ne obupaj nikoli, drzni sannyâsin! Reci —
"Om Tat Sat, Om!"

"Kar seješ, to žanješ," pravijo, in vzrok zagotovo prinese
posledico; dober dobro; slab slabo; nihče se ne more
tej zakonitosti izogniti. Toda kar obliko ima,
ima verigo tudi." To je resnica; toda ónkraj
obeh, imena in oblike, je Âtman, svoboden vedno.
Védi, da ti si To, drzni sannyâsin! Reci —
"Om Tat Sat, Om!"

Resnice ne poznajo tisti, ki prazne sanje sanjajo,
da so oče, mati, otroci, žena in prijatelj.
Brezspolen Jaz! Katerega oče On je! Čigáv otrok?
Katerega prijatelj, čigar sovražnik je Ta, ki Edini je?
Jaz je v vsemu vse, nič drugega ní;
in ti si To, drzni sannyâsin! Reci —
"Om Tat Sat, Om!"

Samo Eden obstaja — Svoboden — Vsevedni — Jaz!
Brez imena, brez oblike ali madeža.
Le v Njem mâyâ vse té sanje sanja.
Je kot Priča, On se pojavi kot narava, duša.
Védi, da ti si To, drzni sannyâsin! Reci —
"Om Tat Sat, Om!"

Kje iščeš? Svobodo, prijatelj, ti niti ta svet
niti oni drugi podariti ne moreta. V knjigah in templjih
iščeš brezuspešno. Le ti sam v svojih rokáh držíš
vrv, ki te veže. Zato prenehaj jamrati in
spusti vse, kar veže te, drzni sannyâsin! Reci —
"Om Tat Sat, Om!"

Reci: "Mir vsem: od mene nevarnost ne pretí
nikomur, ki živí. V tistih, ki v višavah se nahajajo,
v tistih, ki grebejo po dnú, jaz sem Jaz v vseh!
Svojega življenja tam in tukaj odrekam se,
vseh nebes, zemlje in peklá, vsakemu upanju in strahu."
Takó svoje vezí presekaj, drzni sannyâsin! Reci —
"Om Tat Sat, Om!"

Ne zmeni se več za tó, kako telo živí ali odmira,
njegova naloga je opravljena. Naj ga odnese karma;
in ko nekdó ga okrasí z lovorovim vencem, drugi obrca
to teló; ne reci nič. Nikakršne pohvale ali graje ni,
kjer sta eno častilec in čaščeni ter grájav in grájani.
Zato miren bodi, drzni sannyâsin! Reci —
"Om Tat Sat, Om!"

Resnice tam ni, kjer se nahajajo pohota, slava in
pohlep. Nihčé, ki misli o ženski
kot o svoji ženi, nikoli popoln ne more biti;
in ne tisti, ki poseduje vsaj nekaj, niti tisti,
ki v jezi ujet je, nikoli skozi vrata maye ne stopi.
Zato, vsemu temu odpovej se, drzni sannyâsin! Reci —
"Om Tat Sat, Om!"

Ne imej doma. Kateri dom lahko zadrží te, prijatelj moj?
Naj bo tvoja streha nebó, trava tvoja postelja; in hrana,
kaj sploh lahko spremení tá, slabó ali dobro kuhana, sodi nikár.
Nobena hrana ali pijača umazati ne more plemenitega Jaza,
ki Sebe pozná. Kot reka, ki svobodno teče,
bodi vedno ti, drzni sannyâsin! Reci —
"Om Tat Sat, Om!"

Le nekaj jih pozná resnico. Ostali bodo njih sovražili in
jih zasmehovali, veliki Edini; toda ne oziraj se na tó.
Potúj iz kraja v kraj in pomagaj
ven iz temé jim, iz tančice maye. Brez
strahú pred bolečino ali iskanja užitkov,
ónkraj obojega pojdi, drzni sannyâsin! Reci —
"Om Tat Sat, Om!"

In takó iz dneva v dan, dokler se moč karme ne iztroši in
duša osvobodí za vedno. Nič več rojstev,
niti mene, niti tebe, niti Bogá, niti človeka. "Jaz"
to vse je postal, Vse je "Jaz" in Blagoslovljenost.
Vedí, ti si To, drzni sannyâsin! Reci —
"Om Tat Sat, Om!"

Pesem je Svami Vivekananda napisal v parku Thousand Island v ameriški zvezni državi New York.

Vir: Jnana joga (Svami Vivekananda).