Ribiška barka sameva v pristanu.
Ni ribolova in ni ulova.
V njeno morje so vdrle
požrešne piranje.

Star ribič je z njimi opravil.
Nastavil jim je usodno past.
Požrle so vabo in trnek.
Nataknjene nanj
se ribiču več ne upirajo,
ko jih izvleče na kopno.
Požrešne piranje,
konec je z vami!

V večerni zarji ribiška barka
spet dvigne svoje sidro.
Odpluje na morje.
Vanj ribiči
vržejo svoje mreže,
pomirjeni,
vedoč, da jih plodno morje,
očiščeno roparskih plenilcev,
spet hrani.