Ko ne rasteš v višino,
pridobivaš bolj širino,
že popuščaš, kaj opuščaš
in počasi še pozabljaš.

Ko pri delu ne napreduješ,
brez idej počasi izprežeš,
te že ščiplje tu in tam,
lahko popraviš se kar sam.

Čas je pravi za pregled,
kaj bilo je le obet,
kaj spotikanje ob druge,
kaj zaprava energije.

Lahko za sabo še pospraviš,
vse nelepo brž odpraviš;
če vest ogleda si spomine,
resno jemlješ nje opomine.

Ko ne rasteš v višino,
nič ni mar ti za veljavo,
dvomljiv ugled, trenutno slavo,
tedaj spoznaš ljubezen pravo.