Klicali so potres,
ki bi potrgal korenine,
podrl zgrajeno živost
in opustošil pokrajino.

Klicali so potres
z besedami,
ki bi posrkale hranljiv ponos
na dosežke
in ki bi s strupeno slanico
izsušile tla,
jim odvzele plodno rodnost.

Jalovost tega početja
se je sesula vase.

Mojih tal taki tresljaji ne tresejo,
takih besed ne jemljem vase.
Pustim, da zdrsnejo mimo mene
in jim zavrnem dostop.

Samooskrbna sem v temeljih,
ukoreninjena v svojo zemljo,
vraščena v svoja tla,
ponosna na svoje dosežke,
potolažena v svojem objemu,
živa v svojem življenju
in povezana s tistimi,
ki si tega želijo.