Pridružujem se ti, čeprav ne vem, kdo sploh si.
A družbe nikoli ni preveč, zato pridi k meni, ne boj se noči.
Nestrpno čakam nate v temi,
v belem snegu, kjer si pustil sledi.

In čeprav te nikjer videt ni,
slutim in čutim, da v bližini si.
Naj gredo zima in sneg in megla daleč proč,
čakam pomlad in sonce in tebe in krajšo noč.

Čutim tvoj dih, tvojo nežno dlan
in se sprašujem, si še vedno sam?
Torej, pridruži se mi,
v dvoje je lepše, srce bolj mirno in so krajše noči.

Pridruži se mi, na snegu,
v vetru, na vseh dolgih poteh,
poišči me, stisni me, pobožaj po laseh,
in spustiva se skupaj po belem bregu.

Jeanne