Rad bi ti poklonil rdeč cvet,
pa ti žal ne morem ker te ni več,
a v meni še vedno živiš draga mama,
še čutim tvojo toplo dlan, slišim tvoj glas.

Rad bi da bi vse ženske spremljal nasmeh,
v težkih trenutkih pa bi začutile ljubezen,
in imele nekoga ki jih bi imel resnično rad,
razumel, tolažil, brisal solze iz lic, občutil vaš bol...

Saj ni važno da ta praznik prihaja od drugod,
vaš je in kot tak ostaja prijeten v vašem srcu,
prijeten kot rdeč dišeč cvet skozi vse leto,
da bi ga nosile v srcu vsak dan.