Potovanje
se prične
že s tvojim
skrivnostnim
nastankom,
ko od kdo ve kod
kar enkrat prideš in si.

Četudi neprestano
ne menjuješ
krajev,
se pa zagotovo
sprehajaš
skozi čas,
ki počasi riše
slike pred teboj,
vedno bolj dodelano...

Sprehajaš se skoz
doživetja,
ki del so tebe,
sprehajaš
po deželi svojih misli se,
občutij, sanj...

Potuješ,
četudi se ti zdi,
da to sploh ne drži;
potuješ,
ker neprestano
kam hitiš,
tvoje popotovanje
je odhajanje
in vračanje,
je največkrat
ponavljanje
enih in istih
tebi nujnih poti,
torej nikdar negibno
ne miruješ,
sicer bi kaj kmalu
okorel zakrnel.

Ko pa se ti
dnevi izteko,
se tvoje popotovanje
v resnici šele prične,
čeprav ne veš, kam,
a nekam že!

Danijela Premzl