Skozi ekran,
iz njegovih globin
se injiciraš vame,
čutim te...se povezujem
s tabo..tvojim
srcem
in takrat mi je vedno lepo;
takrat v mislih tvoje telo božam…
….te vonjam

s prsti, ko tipkovnico pritiskam,
tisti čas te vabim k sebi bliže
in verjemi mi,
draga, da mi je v duši,
kot da si že tu
z menoj, da sem v tebi
kot takrat
tam gori na tisti gmajni,
ko so topli žarki
sonca v maju
žareli samo zate, samo za naju;
ko pa ekran potemni
in v njem ugasne
moč energijska…življenjska,
takrat odideš z njim od mene…proč,
takrat se zopet pogrezneš vanj…njegovo temino,
hladno vezje in pri tem zavedajoč
se ali ne, da komaj čakam, da se zopet zdani.