Prihaja dan, se bosta poročila,
zvestobo si večno obljubila,
prstan zlat na ta dan v spomin,
naj ju vodi sreča z njim.

A pot v prihodnost ni vselej znana,
le z bleščicami samo postlana,
ovire so nevidne nepričakovane,
le z ljubeznijo bodo vse pregnane.

Dar ljubezni rodil se je otrok,
nežno bitje še majcenih je rok,
odrasel naj bi postal jima v ponos,
starše povezoval kot trden most…

Otrok bo skozi leta se spremenil,
svojo lastno osebnost bo dobil,
če staršem ne bo vselej všeč,
naj ne krivijo sebe, kriv je svet…