In gledam to življenje
Nenehno se spreminja ...
in kot morje ... niti za trenutek ne miruje
Ni dovolj da je
Ni dovolj da se razteza v čas
da zapolnjuje vrzeli v neskončnem
da kot sipek pesek polzi neopazno skozi prste

Čas ...
ni ga in vendar je čaroben
in vendar poskoči skozi usta tja
kjer se začne obzorje
in smeh iskren je v njem
in tisto žarenje ...

Čas ...
ogrlica bleščečih kamenčkov lahko
... pogled na njo srce ogreje
iz čistih Misli in Duše stkan
V roke nam je dan
za sončen dan in včasih za noč srca
... ko Si daleč Sonce ... ko zatiskamo oči

Hvala ker tudi v temi noči vedno ...
vedno najdeš pot do tja ...

metulj