Osvobojena ptica je odletela.
Živela je v kletki.
Nevidna ograja jo je omejila.
Njen svet je bil vedno enak.
Ko je bila drobcen mladič,
jo je prizadela krutost ljudi.
Steklene stene so bile privid,
ki ga je rodila bolečina.
Skrivala jo je pod pisano perje
in žgolela o sanjah v svobodi.
Bolečina pa je krvavela,
jemala je njeno življenjsko moč.

Poleg nje so postavili kletko,
v njej je živel ptič z enako usodo.
Sočutno srce je videlo njegovo rano,
a mu ni moglo pomagati.
Njena lastna bolečina se je okrepila.
Takrat se je nekaj zganilo v njenem srcu.
Objelo jo je,
jo ovilo v svoje sočutje in v neskončno ljubezen.
Rana se je zacelila.
Kletka se je razgradila.
Osvobojena ptica je odletela.
Pred tem je pogledala v sosednjo kletko.
Bila je prazna, brez sten.
Dve svobodni ptici sta odleteli v objem Življenja.