Ko zorijo češnje, med rdečimi plodovi vidim tvoj obraz.
Čutim vonj sočnih plodov in tvoje ustnice na mojem telesu.
Čutim, kako dehti zemlja in trave.
Čutim drget tvojih prstov na mojem vratu.

Ko zorijo češnje, pride moj čas.
Čas, ko ožive pozabljeni večeri.
Čas, ko spomin spet obudi najino mladost.
Čas, ko se počutim mlado in voljno in zaželeno.

Ko zorijo češnje, je svet nenadoma lepši.
Gluha sem za vse laži.
Slepa sem za vse prevare.
Željna sem objemov, poljubov in vseh minulih zvezdnih noči.

Potem češnje dozorijo in nekdo pobere te slastne plodove.
Ostanejo listje in veje.
Ostane vonj po pokošeni travi.
Meni ostane samo spomin.

Jeanne