Ne spim
z mislijo Tvojo bi rada bedela
Oblak
luna za njim
majhna ... tako majhna Te prosim
Rada bi živela
Od nekod ihtenje
vase se ozrem
...bolečina...
Kje pot je domov
kje najdem mir
kje pot je k soncu
Ti...mesečina...
Tu v roki luč
tu sonce
tu glasu Tvojega milina
Si oprostiti-kako Sonce...kako
Medtem na nas z neba lije Tvoja milost...resnice svežina
Blag vetrič neskončne sreče spomina...
ne morem je pozabiti
lahko jo le čutim
lahko le verjamem
da bom tisto srečo spet našla
ker v globinah vesolja duše
nisem nikoli kot Tebe - Sonce -
nikogar tako močno
tako globoko ljubila...

In od nekod mir me poboža
solze umile so tisto
kar prej bila je bolečina
in za zadnjo najmanjšo iskrico...
vsa Tvoja ljubezen
Tvoja prava rima ...

metulj