Majhna, igriva,
na pogled očarljiva,
kot kakšna mlada dama,
vedno v družbi,
nikoli ne sama,

Njene oči so bile,
res nebeško modre,
znala se je dobrikati,
spet biti priliznjena.
sama odpreti vhodna vrata.

Le nekaj me je motilo...
Vedno se je praskala,
lizala na vseh koncih,
ko ni niti čutila sramu,
le sončno je moralo biti..

Zdaj je ni več.
Res pogrešam jo,
takšno kot je bila,
zapeljivo, zvito, čeprav
se je vedno praskala.

Ko se je vsa polizavala,
brez sramu, povsod,
svojo čudovito črno dlako.
nekdo jo je nehote povozil.
ko je zaspala na gumi,
kolesa avtomobila.