Od tam kjer je moj dom,
že na daleč vidiš zvon,
mogočna cerkev tam stoji,
Miklavž iz zvona govori...

Povsod ravnica, polja so,
očara te pogled v nebo,
boš videl štorklje ko lete,
prijazni tam ljudje žive...

Prekmurju Mura mi v ponos,
stoji najdaljši naš tam most,
a splav, še lepši Murin mlin,
prelep, najlepši nanj mi je spomin..

Tam ni planin, gora,
A Goričko se smehlja,
nizki griči vabijo v gozd,
v poletju polnem gob.

Toplice vabijo na obisk,
toplih rok boš čutil stisk,
ob cesti če popelješ tja,
štorklja svoje gnezdo ima.

Goric, vinogradov je tam,
postoj ne sili kam drugam,
diši že bograč, peče se,
gibanica vabi, čaka te.

Ko vračal se boš od tam,
ozri se okrog, ne bo zaman,
topoli mahajo v slovo,
Prekmurja pesem ti pojo...