Tavam v megli neznanega,
blodim v zmešnjavi tega časa.
Dvomi vrste se dan in noč,
le kam plove ta barka in mi z njo?

Kam obrnil jo bo veter prihodnosti?
Jo še imamo.. svojo prihodnost?
Kje barka vseh norosti bo pristala?
Veš ti, mama?

Vprašanj nešteto v mislih mi roji,
o mama , odgovorov pa ni in ni.
Bomo našli pot iz tega labirinta,
ki vedno nove kaže nam poti?

A te poti so negotove mama,
saj vem, kar bo pa bo, praviš ti.
A meni to ni sprejemljivo.
Kam gremo, kam pridemo, kdo ve?