DRAKULA

Ne neki od ljudi pozabljeni ulici
je vstal iz blatne luže Drakula in ji sledil.
Bila je majhna delničarka.
Ena izmed mnigih, ki je poslušala trafikante.
Paparazzi s Financ ga čakajo na koncu ulice.
Hočejo intervju kako lobiraš, da dobiš naveze,
kredite, obogatiš čez noč
in kako spraviš male delničarje v stečaj.

Drakula je Tajkunom ukradel rdeči ogenj.
Sledil ji je z očmi ptice ujede,
ona je imela v torbici delnice Merc/kreatorja.
Sence hiš so umrle,
na ulico je legal mrak.
S čevlji je odtrkaval po pločniku.
Za njeno ramo se je premikala senca.
Ona je stopala med hišami,
mencala s koraki, hitela
kot preganjana divjad.

Lunin ščip je ugašal.
Trdovratna tema je ugasnila zvezde.
Ni mogla kričati, misliti.
Hitela in begala je kot neprištevna.
Z mrakom se je mešala groza.
Za njo je hodil in se vpletal
v njeno samoto Drakula.
Bila je oblaček ulice
z vrednostnimi papirji v torbi.
Zabetonirana z grozo ob tla.

Čakala je, da jo bo od zadaj treščil,
da se bo razletela na koščke
ali da ji bo odgriznil roko s torbico vred.
Vohljaj jo je z ljudožersko slastjo.
Hladni znoj si je brisala s čela.
Zdaj ji bo strgal obleko,
se ji prisesal vampir za vrat,
ji izpil vso kri. To mora biti Drakula
iz Pensilvanije, tisti iz grozljivk
Johna Carpenterja. Groza.
Zdaj bo ugriznil, jo zvečil,
ji lomil in hrustal kosti,
jo cmokal v ustih.

Odnesel jo bo domov.
Zložil njene kosti in delnice v omaro.
Se hranil z njo. Kri ji ledeni.
Kako strašno morajo biti
posmrtni prostori v njegovem želodcu.
Kri pomešana s slino, strupom in Evri
Kje je izhod? Ulica je dolga,
vampir razparač podaljšuje korake.
Bliža se ji. Še zrak je nem, ne vidi jo nihče.
Hudodelec že steguje roko proti njej.

Njo požira cesta, žvepleni vonj smetišča omamlja.
Vse hladnejši je zrak, vse je razpuščeno,
cesta polna smeti, papirjev in lupin od arašidov.
Arašiti in argo juhe se še prodajajo.
Še ni prave recesije, še ni tako grozne krize.
Pročelja hiš trohnijo, plesen jih razjeda.
V njih se kažejo srhljive podobe.
Smrtna groza se jo poloteva.

Drakula je pospešil korak.
Bitka za čas se bije.
Zasveti se britev,
razprejo se usta,
zobje se zasvetijo,
iz ust švigne plamteči jezik.
Zdaj te pa imam, ne uideš mi več!

www.tatjana-malec.si