Ljudje smo za življenje.
Spremlja nas veselje,
pa žalost in trpljenje.
Ljudje smo za ljudi,
in da nas včasih ni.

Srečni, ko se kdaj kdo rodi,
pretreseni, ko človek človeka umori.

Ljudje smo, kot množica poti.
Vsak drugačen, prave ni.
Vsak je zase svet in Svet.
Vsak po svoje lep.
Vsak ima svoj greh in strah,
vsak je zase svoj junak.

In vendar sami smo le polovica,
dokler ne najde nas Ljubezen, golobica.