V nedolžni belini,
budi se pomlad
po nemirni gladini
topi sneg se vrh trat.
Na cvetoči cesti,
se greje srce
in nekje nad mesti
v jutru drhte,
kot mala dekleta,
kot dela poeta,
harmonija zapeta,
slikarja paleta,
- rose solze.

Tam nekje,
bi našel mene,
samo nad vse
in golo srce.
Kar v žarkih blešči
goreči sijaj,
brezmejnih moči,
mogočni zmaj.
Ta je za te,
nad obzorjem vrhov,
v zavetju vetrov,
na bojišču topov,
v plesu strahov,
- ljubezen, ki je.