V gozdu je bilo dolgčas
in ptice so se odločili,
da bi popestrili ta siv dan
naj bi ptice se v lepoti pomerili.

Najglasnejša je bila kura
saj perje ima v vseh barvah razodeto
ampak četudi ima tako perutninsko rozkoš -
še vedno ostaja kokoš.

Potem na plan se prikaže petelin
in nekaj bratov zraven stopi z njim,
samo preden se vsak naj bi
v vsej svoji lepoti predstavil,
se je že med njimi vname boj
čigav je rep bolj lep in širok
in čigar je Kikirik bolj dolg in glasen:
odgovor poznavalcem jasen …

Na sceno stopi Pav
in zviška prav vsakega pogleda
s svojim večnadstropnim repom
zasenči vso perutnino naenkrat.
Edino zlomka je bila, da petje je bilo
le kra, kra, kra …

Še vrana se je oglasila
in srako s sabo je zvabila,
naredile sta en špetir
in na koncu je bila sprejeta odločitev,
da bodo tekmovale v drugi spretnosti:
… še ni bilo podobnih tekmovanj?…

In se je začel »sveti boj« iz
vede »kdo dlje in bolj sočno pljune« -
ni kar tako ampak le v »cilj«,
na koncu zmaga tisti, ki naj bi ostal bolj »čist«.

Živali v gozdu vse to opazovali
in umirjeno čakali kdaj zmagovalca
razodene čas, hm le tukaj špas,
zaloge količine sline v vsakem ptiču
nikakor ne mine, še vedno pljuvajo
in se nikakor ne utrudijo …

Kaj pa nad oblaki?
A nad oblaki orel molče in tiho ždel
ter si izbiral najglasnejšo,
katero pri kosilu bo pojedel …