Vsak dan te vidim,
vsak dan te gledam,
pa te ne poznam,
ker le oklep gledam.

Ničesar nimam ti povedati,
saj sploh te ne poznam,
pa vendar si me pričel živcirati,
govorico tvojega telesa poznam.

Beseda tvoja je prijazna,
ton glasu je rezek,
pogled ledeno mrzel,
duša pa kot kalna reka.

Ob tebi me mrazi,
kri moja ledeni,
moje pokajo kosti,
ko mraz se v njih krivi.

Tvoje duše sonce ne pogreje,
samo kovina iz nje sije,
človek tak, Robot se imenuje,
ki le za imetje svoje se bojuje.

Ana Nuša