Ni lepšega kot jutranja je zarja,
sonce za goro že nas pozdravlja,
meglica v dolini tam se poslavlja,
sonce v dan na pot se odpravlja.
Pogledam na Alpe v soncu žare,
majhen oblaček naproti jim gre,
ptice veselo tam v gozdu žgolijo,
se lepega dneva na glas veselijo.
Sem tam ob hrastu zrem v dolino,
sonce pregnalo je meglo, sivino,
kjer srna na jasi se plašno ozira,
ko v goščavo nazaj spet oddirja.
A listje jesensko prekriva nam tla,
v mavričnih barvah jesen se igra,
v barvah čarobnih let iz dreves,
bo zima končala jesenski ta ples. |