Iskal sem med preprostimi ljudmi,
tistim ki se imajo za nekaj več,
ošabnimi, zagledanimi v sebe,
toda tam nikjer nisem našel.

Nekako se je izgubila dobra volja,
nasmeh, tisto kar nas osrečuje,
sproščen odkrit razgovor,
tudi drugi kot da iščejo.

Vsem se le nekam preveč mudi,
nimajo časa drug za drugega,
pozdravljajo se bolj bežno,
ni nasmeha, dobre volje.

Toda zdaj sem slišal, našel,
tam so otroci na igrišču,
razigrani se zabavajo,
glasno se smejijo.

Zdaj vidim da smeh ni zamrl,
Je kot da bi zasijalo sonce,
v turoben oblačen dan,
in pregnal vse skrbi.

Včasih so rekli spoštuj odrasle,
Imejte jih za vzornike sebi,
zdaj otroci učijo spet nas,
smeje razlagajo naglas.

Med njimi živi dobra volja,
odkritosrčen nasmeh,
budi iskrice v očeh,
tudi nam v ljudeh.