Nemo zloži svoje sanje.
Lutko zloži. Cvet rdeč.
Potlej kletev dvigne nanje,
s črnim kamnom ris plamteč.

List zelen mu dlan zareže,
da priteče rdeč rubin.
Z njim na dlani ogenj streže
in molči od bolečin.

Z drugo roko ptico boža,
dlan ji krila podari,
ki razpro se kakor roža,
ki jo vidiš brez oči.

Leže ji na zlata krila,
skupaj dvigneta se v zrak.
Prah krog njiju se pobira.
Noč je zvezdni vrtiljak.