Živim v čudnih časih, so nerazumljivi,
reklam preveč, čeprav so zapeljive,
TV ponuja vseh arcnij na kupe,
da izpolnijo mi prazne upe.

Odpravljajo kar vse tegobe,
odkritosrčno, brez vsake zlobe,
da čakanje pri doktorjih bo krajše,
se z nimi vse ozdravi, živeti spet bo slajše.

Spet iščejo se krivci , času da poseben čar,
denarja nikomur nezasluženega v dar,
sodišča že iščejo vse nepridiprave,
žive med nami, morda le narave.

Vse večji davki, pozabljena je desetina,
o kateri kaj malo ve mladina,
ko zgodil se kmetov je upor,
Matija Gubec bil jim je idol.

Je siromakov vrsta vedno daljša,
pot reklam, obljub vse slajša,
zakaj nas peljejo v čas,
besed nešteto v okras.