Izklesana lepota v sobanah pozabe,
zakriva obraz, da srce se ne vname,
s šepetom mesečini sanje oživijo,
le izbranim podarja cvet, melodijo.

Prikrade vate se duh iz davnine,
ovije s tančico ljubezni, miline,
dviga v višave, spušča v globine,
topiš v očeh se črne boginje.

Prikloni čas se njeni lepoti,
drsi s koraki z angeli na poti,
počasi vrača se v svoje sobane,
v dihu del nje ti ostane.