Obrnila se je na najvišjo instanco
za človekove pravice z debelim spisom.
Vprašala je, če so kršene njene pravice.
Dolgo je čakala nanje, polnih osemnajst let,
a med tem so se učenosti menjavale
z različnimi modeli razlag.
Divje reke so rušile mostove
in odnašale s seboj vso kramo z obrežji.
Zaman je čakala, da bo v zvoniku
odbil zvon in ji dal vsaj znamenje,
da bi njena vest začutila, če ima prav,
a zvon je ostal nem in vedela je,
da Pravičnik ni več njen zaščitnik.

Že mnogi pred njo so prečkali vsa križišča
in prehodili vse poti, da bi našli pravico,
a vedno je zamujala v svoji rasti.
Razkrečena so vrata v soban,
a do pravice prideš le skozi šivankino uho.
Z zlatimi zapestnicami je pripeta na verige.
Duh je mračen, shiran in betežen.
Je kot star kolovrat, ki ga je sredi puščave
pozval nebeški oče, naj sleče svojo togo,
naj razgrne zavese in pogleda
berače, ki so zaman zrli v božje oko.
Vsakič, ko se pravica pripravlja
na svoje rojstvo, so jo na levi in desni
strani tehtnice zli duhovi olupili,
da še kože in las nima več na glavi,
lističe drevesa pa je veter odpihnil.
V lobanjo jo vrtajo s svedrom in ji pod
pretvezo, da spoštujejo pravičnost,
zlivajo z vedi odplake v odprtino.
Mislijo, da so glave najvišje instance
rezervoar za filtriranje človeških napak.
Poklicna občutljivost je talka neobčutljivosti.
Politični igralci se radi igrajo kot mačka
z mišjo s pravico in ji učeno pravijo
sodna faktografija človeških epizod.
Imajo tovarno za gradnjo iluzij
in tovarno za njihovo razgradnjo.
Zakaj je človeka toliko, da sprašuje
po pravici, če je ona »Nič«,
ali ni človek prezgodnji?
Vsemogočni je prišepnil,
da kljub vsem žarometom sveta
in velikim jezerom in oceanom
in globokim učenostim,
se je pravica utopila v centimetru vode
in zapustila svetu le kamenje in toge.
Vsi, ki so krivico doživeli, naj žalujejo,
saj je umrla še preden so se rodili.
Morda bo po dolgem čakanju sredi gmajne
iz poganjka le zraslo drevo in obrodilo
granatno jabolko z zrnci pravice.
Ne sprašuj se, še dolgo boš čakal nanjo,
kajti pravica leži globoko v podzemlju
in ne želi vladati ljudem,
da jo ne bi prevzele skušnjave.
Ali je res tako globoko skrita,
da človek ne more do nje?
Nikar jo ne išči, škoda je tvojega truda.
Človekova pravica ima mrzle dlani.

www.tatjana-malec.si