Svod neba .... Luči ... vpet v Tvojo ljubezen
Misel na prosto široko pot do tja
Se ti kdaj zgodi ... človek ...ljubezen ...
pustiš da vzide pesem srca

V središču Zemlje rojena
Močne korenine voda in ogenj ... skozi pot do neba
Človek ... začutiš kdaj vse to
mir varnost svobodo...tu si doma

In tisti strah
ki se ti skuša na lice nasloniti
ki ga iz strani pogledaš...saj veš da je
da se vedno rojeva
Veš da bo prvi žarek vroče žgoče ljubezni stopil to iluzijo
da te objel bo mir
da bo dom
da bojo solze sreče
da ni noči
da ni ne prej ne potem nič razen ljubezni ...
človek ... ti veš

A ko je v srcu vse čisto tiho ...
zazveni iz njega čist in srebrn smeh do neba ...

metulj