Se čas v nas rojeva
in z nami tud zgineva,
ko izginejo ljudje,
spominom čas puste.

Ko se ljudje rodimo,
si prostor naredimo,
življenje v njem gradimo,
spominom prostor zapustimo.

Ko zimski čas,
spet pride v Vas,
snega in mraza
nam pričara,
se zima poslovi,
k Pustu pohiti,
na sneg in mraz,
spomine le pusti.

Poletje prihrumi,
iz Afrike beži,
v Sredozemlju se ustavi,
nam dopusta zaželi,
z veseljem si privoščimo,
čar sonca in soli,
a ob koncu poletja,
čas spomine le pusti.

Ana Nuša