Spet je pred nami VELIKA NOČ,
ko je zima, mraz proč,
in nas pomlad v srcih greje,
spet sonce nam s toplino se nasmeje.

A žarki topli so lahko hladni,
čeprav ob cvetju so pomladni,
če ne vidimo, občutimo tegob,
za nekatere napak, dugim zmot.

Zato poklanjajmo nasmeh,
pomagajmo nemočnim kar ni greh,
ob tem kos potica podarimo tem,
da približamo se vsem ljudem.

Pozabljamo kaj čas nam še obeta,
na tankem ledu hodi zdravje, naša sreča,
naj ta praznik v srcih se odpre,
čut za dobro ne zamre.

Prepir, sovraštvo, naš vsak dan,
ko v mislih kopljemo le drugim jam,,
naj izgine se če veren si ali ne,
le to nam ostane človek še...